Rekli so mi, naj opišem ženski pogled na novega twinga. Ženski? Pa kje so našli mene? Mislim, nisem ravno tipična ženska. Uporabljam manj kozmetike kot kakšen urejen tip. In pred kratkim so mi očitali, da ne nosim petk. Res da mi prekratkega ščegetavčka ni treba kompenzirati z besnim avtomobilom, nestrpnostjo in divjanjem po cestah, ampak kadar obnašanje kakšnega avta kaže na nekaj raztresenega in mencavega za krmilom, dosledno zamrmram »zihr je baba za volanom«.

Ko čakam na semaforju, ponavadi opazujem voznike okoli sebe. Bejbe si običajno popravljajo frizuro, tipi pa si vrtajo po nosu. Jaz izmenično počnem eno in drugo. Ne vem, ali je to bolj moško ali žensko, ampak na svoj avto sem čustveno navezana. Desetletni Lancelot (pravega imena in priimka verjetno ne smem izdati) je pravzaprav več kot avto – prvi čisto in samo moj avto je moj vitez, konj in grad v enem. Ravno te dni praznujeva obletnico, tri leta skupnega življenja, in ne morem si niti predstavljati, da bi ga prevarala s kakšnim drugim. Toliko za psihiatre, zdaj pa malo o temi, ki mi je bila naročena. Da skrajšam, v moje življenje je pripeljal novi twingo in me nagovarjal v promiskuiteto. Zapletla sva se v bežen flirt, pri čemer sem imela seveda totalno tremo. Čeprav bi se verjetno želel izkazati na hitrejših terenih (šlo je za GT-ja), sem bila raje previdna in sva šla samo malo na sprehod po Lescah. Kot bi mignil sva se znašla v Vrbi, srečni vasi pesnikovi, kjer sva se ustavila na parkirišču za avtobuse in se malo pomečkala. Res izgleda fantastično, ampak poglejmo manj površno; lepota mine, s karakterjem je pa treba živeti še naprej. In tudi kot tipu mu ni kaj očitati - je skrben, zanesljiv, zabaven, dinamičen, pije malo, ne kadi, nudi varnost, razume ženske ter ima rad otroke. Po razburljivem popoldnevu sem se sicer vrnila domov, k svojemu staremu Lancelotu, ki rad pije in ima za svojo velikost precej šibko srce. Jebiga, prvega ne pozabiš nikoli. Ampak tudi twingič je bil prvi. Prvi, ki mu je uspelo, da me je vsaj malo ‘zdrmal’. Kot ljubiteljsko izvedenko za ‘hudo’ in avtorico istoimenske Mladinine rubrike pa me je še dodatno prekucnil. In to s ‘travo’! Takšno, plastično fantastično. Inteligentni in luštkani dodatek za odlaganje raznih ‘prčkarij’ se lepo usede v vboklino na armaturi, v njegove mehke bodice pa se varno umesti vse to, kar bi sicer poplesavalo sem ter tja. Takole to izgleda, na voljo v modri ali zeleni barvi:

Twingič, res si super, ampak… kaj naj rečem… prepozno sva se spoznala… ne zaslužim si te… predober si zame… bodiva raje samo prijatelja…

Saša E.