Avtomobilski tatovi in testni vozniki
Avgust 14th, 2007
Med prebiranjem posta mojega starejšega brata sem se odločil tudi jaz z vami deliti svojo zgodbo, saj sem za razliko od g. izbirčneža bolj priljuden kot zlati prinašalec. Sam sem se odločil, da bom brez predsodkov poskušal pričarati zadovoljstvo in užitek prav vsakem vozniku in pri tem seveda tudi neizmerno užival.
Torej… med čakanjem na svojega kupca v salonu nisem pričakoval pustolovščin, vendar me je čakalo presenečenje. Ljudje, ki so prihajali na preizkušnjo, so se redno odločali za nedovoljene izlete, seveda je to posledica užitka, ki so ga občutili med vožnjo. Najbolj smešno se mi je zdelo, da lastniki salona nikoli niso razumeli teh izletov in so za nami pošiljali policijske patrulje, kar se je vedno razvilo v zanimivo dogodivščino.
Prvi dan v salonu, že po nekaj urah čakanja na boljši jutri, se je za testno vožnjo odločil fant, ki mu ne bi pripisal več kot dvajset let. Pognala sva se na cesto, vozil je presenetljivo dobro. Zapeljala sva se proti magistralni cesti in vijugala med starimi kmečkimi hišami. Cesta je bila suha, poletni veter se je poigraval z drevjem, vonj po sveže pokošeni travi je polnil ozračje in midva sva drvela proti neznanemu cilju. Po oznakah sodeč sva prevozila kar lepo število vasi in spraševati sem se začel, ali morda ni čas, da se vrneva. Moj voznik pa je z nasmehom na ustnicah nemoteno drsel skozi pokrajino, ki sem jo jaz občutil pod svojimi pnevmatikami, bilo je sanjsko. Občutek popolne svobode, pomešan s prijetno glasbo in soncem. Nikakršne želje po vrnitvi nisem imel, minevale so ure, bila sva neustavljiva in pozabila sva na vse omejitve tega sveta.
Nenadoma sem nekje v daljavi zaslišal policijske sirene, nisem se pustil motiti v svoji cesti meditaciji, sploh sva vozila po predpisih, tako da sem jih mirno ignoriral. Moj voznik verjetno ni niti slišal, ker je privil glasbo in se sproščeno zleknil na sedežu. Sirene so postajale vse glasnejše, kmalu sem ugotovil, da naju zasledujejo. Policisti so nama začeli besno žmigati, seveda je mojega voznika to povsem iztirilo. Zaznal sem, kako so se mu tresle roke, noga na pedalkah je nevarno trzala, zavrla sva. Ves poten jih je počakal na prvem provizoričnem odstavnem mestu. Policist se je strogo nagnil nadme in pomolil svoj prevzetni nos skozi okno: ”Krasti avto na testni vožnji, pametno, pametno!” Krasti?!?? Sem pomislil, kdo koga krade. Lepo vas prosim gospod policist, sem si rekel, saj vendar zgolj uživava, nima vsak mladenič priložnosti voziti novega twinga. Moj voznik je jecljavo odgovoril, da je pozabil na čas in se izgovarjal, da sploh ni opazil, kako daleč sva ter se zelo nespretno opravičil in mu zagotovil, da me bo odpeljal nazaj v salon. Seveda mu policist v svoji neomajni avtoriteti tega ni dovolil, zagrozil mu je, da ga bo odpeljal na postajo, mene bo že kolega vrnil v salon. Po prigovarjanju ter skorajšnji razprodaji duše in telesa, se je inšpektor za krajo testnih vozil le omehčal. Odločil se je, da me bo on zapeljal nazaj, mladi prestopnik bo po kazni sedel na zadnjem sedežu in bil tiho. ”Kot v šoli,” je komentiral mladenič in se užaljeno presedel.
Ne morete si predstavljati, kakšna vožnja domov naju je z mladim prestopnikom čakala; takoj, ko je gospod policist začutil lahkotnost mojega menjalnika in športni značaj motorja, smo dobili krila, dobesedno leteli smo čez ovinke. Policist se je spremenil v voznika vesoljskega plovila, seveda z vedenjem, da ga noben kolega ne bo oglobil. Zato je še bolj odločno stopil na plin in v salonu smo bili v rekordnem času. To je bila nedvomno ena bolj divjih voženj v mojem življenju!
Prodajalci so bili presrečni, da smo se vrnili vsi neopraskani in bleščeči. Mali je bil deležen izdatnega predavanja o zakonskih omejitvah in možnih kaznih, vendar so bili v salonu bolj razumevajoči kot policist, ki se je na vožnji domov tudi nekoliko omehčal in je v afektu predlagal, naj Renault pošlje ponudbo za nova službena vozila na ministrstvo. Ampak to je že nova zgodba…
piše: novi twingo dynamique
13 komentarjev na “Avtomobilski tatovi in testni vozniki”
Komentiraj
You must be logged in to post a comment.
Avgust 20th, 2007 at 4:02 popoldne
Hej Dynamique!
Ne vem kako naj začnem..Malo me je stram, saj že lep čas nisem imela stika s kom drugim kot s svojimi špotnimi vrstniki. No..če sem še bolj isrena, nikoli nebi pomislila, da se bom kdaj zagledala v nekoga, kot si ti. Zdaj sem se že izdala. Da. Všeč si mi. Zadnj
ič sem se peljala mimo vašega Salona. Ko si tam stal in gledal skozi okno me je nekaj pri batu mehko stisnilo. Najprej sem si rekla: “verjetno mi je začelo primanjkovati hladilne tekočine..da to bo.”In sem nadaljevala pot..čez rdečo luč. Odrevenela sem od strahu in ko se je ta občutek polegel, se mi je v mislih počasi, kakor da bi prišla iz dimnega oblaka, prikazala podoba..tvoja. Bilo je kakor, da bi me nekdo zavil v odejo in me posul z vrtničnimi listi. V meni je zavrelo in zdaj..hrepenim.
Oprosti mi za neposrednost, a mislm, da sem se zaljubila.
…
C.
Avgust 23rd, 2007 at 2:06 popoldne
Draga Sivka,
ko sem prebral tvoj post je mojo kovinsko hladno barvo oblila lahna rdečica. Tako mlad sem in že se zapletam… v čudovit vrtinec ljubezni. Tvoje zapeljive klasične linije in aristokratski nos bi prepoznal kjerkoli. Med svojimi potepanji neprestano oprezam za tvojimi sivkastim sijajem. Moji bratje se mi posmehujejo, saj ne verjamejo v ljubezen na prvi pogled, vendar jaz sem jim vztrajno oporekal in sedaj vem, kar sem čutil v srcu od prvega trenutka, ko so se srečali najini žarometi. Zaljubljan sem!
Avgust 24th, 2007 at 10:28 popoldne
Tvo starejši brat se je prepustil mlademu paru, ki je vanj naložil vse premoženje. Ti se najprej prepuščaš mlademu prestopniku in kasneje ugotoviš, da ti da krila šele starejši prometnik, ki ve kam je porebno pritisniti , da dobiš krila…. Okej .Razumem. Ampak neka corvetta in aristokracija. In love? No go! Kaj pa jaz? Mislim, da sem ljubosumen.
Who d f.. is Sivka?
Avgust 27th, 2007 at 11:28 dopoldne
Fičo, ali zaznavam potlačene frustracije zaradi velikosti… sivka je seveda siva Corvetta, moja ena in edina, tista ki mi resnično da krila…
Avgust 27th, 2007 at 9:31 popoldne
prav, forget it.
počkam na novo laguno, ko pride v mesto …
elegantna, urbana, pa verjetno bolj prijaznakot ti.
pa ne ti men o velikosti, dolenjski frajerček. wannabe.
ciao,
Fićo
Avgust 28th, 2007 at 9:41 dopoldne
Hmm… kakšna sovražnost, mogoče kakšen persenček pred potjo, da ne bo nesreče:)
Avgust 28th, 2007 at 12:36 popoldne
če mešam persen in dizel mi je slabo …
tako, da se zadnje čase nič ne vozim. čakam v garaži, premišljujem in zavidam Sivki. kdo ve kam sta se zapeljala, …, medtem ko sem jaz - v leru.
Avgust 29th, 2007 at 4:00 popoldne
Mogoče bi bilo dobro, da opustiš pitje tako močnih napitkov in preizkusiš kakšno bolj light/eko gorivo… novi Fiat 500 bo kmalu tu, zato nikar ne obupaj nad ljubeznijo, medtem pa si lahko ogledaš film V leru…
Avgust 29th, 2007 at 6:34 popoldne
Jaz nisem za te light variante …. jih moj metabolizem ne prenese. oldskul, pač.
tako kot je oldskul Dizi s tega filma. sva dost prefurala. na izi. ja, nekoč sem bil muvistar.
se zapelješ z mano do kakšnega letnega kina, pa pogledava skupi ta fim? ker se mi zdi, da si tolk mlad, da ga še nisi vidu?
sam verjetno boš rekel ne
ker ti greš vejetno raje v kolosej s corvetto 
jaz pa se tam ne znajdem ….prec crknem na kakšnem rondoju. le-teh še vedno ne razumem. razumem pa desno pravilo, ki jih vi mladci zaradi vse te signalizacije sploh več ne štekate
no, pa uživaj s Sivko.
jaz pa se po meni ljubih serpentinah na kak lep poletni dan odpeljem all alone ˝iz ljubljane v portorož˝ ….
Avgust 30th, 2007 at 6:48 popoldne
Fičo, skrb vzujajoče dejstvo je, da tvoj motor ne prenese eko goriv. Stopi v korak s časom, ali pa do bližjega mehanika…pred tako naporno potjo, kot je, si predstavljam, zate pot v Portorož… Morda tudi pregled optike ne bi bil odveč, saj so rondoji zelo jasni. Fičo začni živeti sedanjost, če si bil fimska zvezda še ne pomeni, da se lahko sedaj utapljaš v samopomilovanju. Svet tam zunaj je čudovit, verjemi mi, okušam ga vsak dan z lastnimi pnevmatikami.
PS: V info v koloseju ne vrtijo V leru, je pase za njih, samo blockbusterje, zato jaz osebno raje zavijem v mesto na ogled kakšnega francoskega fima, saj veš ne morem iz svoje romantične kože
Morda se srečava na kakšni umirjeni uličici…
September 2nd, 2007 at 5:26 popoldne
Do mehanikov se samoiniciativno ne odpeljem prav rad. Vedno najdejo kakšno novo, vsaj tako pravijo, neozdravljivo okvaro.
Na redne obiske k specialistom me vsake pol leta pošilja splošni mehanik, ki mi s svojim nerganjem povzroči nemalo novih rjastih lis …
Zaenkrat še imam license to drive. Če me opaziš v kakšni umirejni ulici, potrobi. Spoznaš me po novih! Michelinovih pnevmatikah …
September 2nd, 2007 at 5:40 popoldne
No, zdejsem pa zaje.. , ker odgovarja(m) dvema hkrati ….:-)
Zgoraj seveda Fićo …. bo admin pomagal …..:-)
Marec 16th, 2009 at 10:08 popoldne
вас такое интересует блевать порно видео ?