Tako je to v življenju, da ima vsak začetek svoj konec. To je neizogibno. Jaz poslavljanja ne maram. Vedno postanem čustvena, ne glede na to, od koga ali česa se poslavljam. In spet en takšen trenutek, ko se je treba posloviti. Od twinga. Od ’starega’ twinga. Od twinga, ki je bil z nami 12 let. Ki je doživel marsikatero spremembo, ampak v bistvu je vseh 12 let ostal enak. Legenda.

Meni na začetku res ni bil všeč. Izbuljene oči kot pri prestrašeni žabi. Notri pa pisani gumbi in digitalni števec na sredini armature … A se hecate!? Ne, res mi ni dajal vtisa ‘avtomobila’.

Ljudje pa se spreminjamo. In lansko pomlad sem si ga kupila. Črnega twinga OPEN z električno pomično stekleno streho, litimi platišči in klimo.

Svetovno. Majhen, okreten, cortkan. Moj Patrik je imel dobre tri mesece, ko sva se prvič zapeljala en krog. Tako je naneslo, da pred tem skoraj 5 let nisem imela svojega avta in sem bila vedno sovoznica. Sem imela malo treme, ampak moj twingo je potrpežljivo odpuščal potne roke, ‘pojahane’ robnike, neusmiljeno trobljenje in vse grde besede, izrečene v afektu in namenjene drugim ‘prometnim nesposobnežem’. Pol leta je bil moj, potem je šel od hiše. Spet je tako naneslo; če bi bilo po moje, bi bil še danes moj. Pa niti fotke nimam za spomin…

Navdušenje in zanos ob prihodu novega twinga sta popolnoma pregnala misel na odhod legende. Pa me pokliče Jože R.: »Čuj, starega twingeca je treba umaknit dol z interneta. Samo še eden je na zalogi.«

Takrat me je udarilo. Solze v oči – to je slovo. To je nepreklicen konec. Še z interneta te umaknem, pa te ni več… v Renaultovi uradni ponudbi, obdržali te bomo ‘v naših srcih‘.

Ksenja H. – interaktivni marketing

P.S. Tisti, ki ste ga imeli, me boste razumeli.