Dopusta je konec in raven stresa je zelo hitro dosegla rdeče polje. Glavne misli in dejanja so že pri novi laguni in številnih hišnih novostih, ki bodo na ogled na skorajšnji avtomobilski razstavi v Frankfurtu. Tako sem twingo potisnil nekam na rob, kar pa ni bilo prav dobro. Moje življenje je zadnje dni viselo že na nitki. Urednik tega bloga je dolgo koprnel po izpolnitvi vsaj kakšne od mojih številnih obljub o ‘epohalnih’ prispevkih. Vsakič, ko sem šel mimo pisarne Ksenje H., sem gledal v tla, a vseeno na hrbtu čutil kot bič ostre udarce njenih neusmiljenih pogledov. Nato pa je prišel zadnji avgustovski teden, v katerem se (mi) je spet skoraj vse sukalo okrog twinga.

V ponedeljek sta prišla v Ljubljano resorni urednik in fotografinja ene od znanih nemških revij, da bi naredila potovalno foto-reportažo o twingu in Sloveniji. V hotel smo jima dostavili krasen twingo GT, kakršnega ima menda najraje tudi g. Jurij Garač, s steklenim strešnim oknom, da bi lepote Slovenije lahko občudovala z vseh strani. Večerjali smo seveda v starem delu Ljubljane, nad katerim sta bila navdušena. Pri tem očitno nista bila edina, saj smo komaj našli mizo v solidni gostilni, ne pa tudi pred njo. Močan magnet za fotografinjo je bil umeten dež, ki ga je slikar Zmago Modic obesil nad osrednji del Prešernovega trga. Svetlobna instalacija nad križiščem na Gornjem trgu (menda tudi Modičeva zamisel) jima je bila tudi tako všeč, da sta se zaradi fotografiranja tja vrnila v sredo zvečer s twingom.

V prijetnem klepetu, med katerim sta hotela odkriti skrivnost priljubljenosti in tržne uspešnosti Renaulta v Sloveniji, sem omenil tudi gospoda, ki je navdušen lastnik in organizator že treh srečanj lastnikov renaulta avantime. Nič boljšega. Hotela sta ga spoznati, se pogovoriti z njim in ga fotografirati – seveda z njegovim avantimom. Na srečo gospod živi v Ljubljani, je nadvse prijazen in je hitro potrdil srečanje v sredo popoldan na Ljubljanskem gradu, ki razen turistom očitno vse bolj služi tudi bližnjim in malo bolj oddaljenim domačinom. Brez ljubeznive pomoči odgovorne gospe in skrbnika za red na gradu ne bi mogli posneti lepih fotografij, zato se jima tukaj še posebej zahvaljujem. Zahvaljujem se tudi ljubljanskemu vremenu, ki je svojo vodo sprostilo v hudem nalivu okrog treh popoldan, do petih pa osušilo grajsko ploščad in ponudilo ravno dovolj svetlobe za fotografiranje.

Sreda je bil tudi dan, ko je neodvisni konzorcij EuroNCAP objavil najnovejše rezultate njihovih preskusnih trkov. Med njimi je bil tudi novi twingo, ki je dobil štiri zvezdice. Glede na to, da smo pri Renaultu na področju varnosti že vrsto let (raz)vajeni z najvišjimi ocenami, je taka ocena na nepoučene delovala nekako kot hladen tuš, a o tem se bom razpisal kasneje. Vsekakor je bilo takoj treba prevesti sporočilo za novinarje in zaposlene in ga poslati naokrog.

Najbolj veseli twingo trenutki pa so bili v četrtek popoldan, ko smo skupaj slikali Rdeče noske in rdeč twingo 1,2 16V dynamique, s katerim se bodo ves september vozili po Sloveniji med svojo veliko turnejo. Vreme je bilo sicer še malo bolj poredno kot v sredo, ampak spet se je zadnji hip dovolj uneslo, da so slike uspele. Imamo jih dovolj za posebno objavo. Kmalu. Obljubim!

Ne veste, kdo ali kaj so Rdeči noski? To so klovni zdravniki, ki v bolnišnicah obiskujejo težko bolne otroke. Ustrezno našemljeni in z obveznimi rdečimi nosovi otrokom z domislicami in vragolijami popestrijo bolnišnično življenje. Prinašajo vedrino, dobro voljo, optimizem in zagotovo tudi zvonek otroški smeh. In… in Rdeči noski imajo tudi svoj blog, ki je očitno že kar dobro znan in obiskan. Pomagate jim lahko na različne načine, med drugim tudi z oddajo praznih kartuš tiskalnikov na ustrezna zbirna mesta, ki so lahko tudi v vašem podjetju. Prav vesel sem, da imamo že precej dolgo eno od teh škatel tudi pri nas in prisežem, da nobene kartuše ne vržem več v smeti. Malo zaradi Rdečih noskov in malo zaradi občutka, da s tem najbrž tudi kaj prispevam k varovanju okolja.

Rdečim noskom seveda želim(o) srečno in varno pot ter veliko uspeha.

Bojan P. - služba za komunikacije