Naš twingo je bil med najnovejšimi poletnimi žrtvami EuroNCAP-ovega sistematičnega treskanja novih avtomobilov. Njihove ocene so postale pomembno merilo za kupce avtomobilov, s čimer so vplivale tudi na mnoge avtomobilske znamke in jih prisilile, da zaščiti uporabnikov svojih vozil namenijo še več znanja in denarja.

Morda zveni malce naduto, a vseeno… Osebno sem prepričan, da je k tej splošni tekmi za zvezdice veliko prispeval tudi Renault. Leta 2001 je z laguno II izdelal prvi avto, ki je dobil najvišjo oceno 5 zvezdic. Za njo so (sprva z nekaj opotekanja) do petih zvezdic segli še nekateri večji modeli drugih uglednih znamk, prav tako tudi naša vel satis in espace.

Dogajanje pa je nepreklicno vzelo zalet s širitvijo Renaultovega niza zvezdic v nižje segmente. Po pet zvezdic so pričeli dobivati vedno manjši Renaulti – najprej mégane in scénic, nato pa še majhna modus in clio III. Kmalu je postalo jasno, da se vsaka resna avtomobilska znamka te »tekme« preprosto mora udeležiti. Če bi najvišje ocene ostajale v rokah peščice »elitnikov«, še ne bi bilo hudo, ko pa jih na široko zajame (8 modelov) neka množično priljubljena in cenovno dostopna znamka, ji pač morajo slediti vsi.

Ob vsem tem je bilo jasno, da twingove (pričakovane) štiri zvezdice ne bodo svetile tako močno, kot smo bili vajeni že nekaj let. Zaradi določenih okoliščin ob objavi zadnjih rezultatov EuroNCAP (no, bom povedal kar naravnost: zaradi odličnosti neposrednega tekmeca) so bili prvi odzivi na to bodisi kisli (med prijatelji znamke) ali pa škodoželjni (med tistimi drugimi). Primerjava je bila postrežena tako rekoč na pladnju in tako mamljiva, da so skoraj vsi pozabili natančneje brati številke in celovito pogledati splošno stanje v segmentu. Meni je v zvezi s tem na misel prišlo dvoje: najprej še sveža srebrna medalja Primoža Kozmusa na SP v atletiki, nato pa (zaradi začetka pouka) tudi šolske ocene.

Zgodba o srebrnem Kozmusovem uspehu in medalji, ki bila kaj lahko celo zlata, je kar malo tesnobna. Mož je v ključnem trenutku kladivo zalučal menda dlje kot kdajkoli, nato pa debelo uro spremljal neuspele poskuse tekmecev, da bi ga presegli. Naposled je enemu od njih kladivo poletelo malo dlje in tako je lesk na Kozmusovi medalji izgubil svoj rumenkast ton. Hudiča, pa tako dobro je kazalo. Kljub temu, da je srebrna medalja odličen dosežek, je bil marsikdo vsaj za nekaj minut razočaran, jekleni Primož pa menda kar jezen.

Bojan P. - služba za komunikacije