Twingo hit je bil uvod v mojo predstavitev, sedaj je nastopil čas, da izpolnim svojo obljubo in zmagovalcem poklonim vso svojo pozornost. Prišel je čas za snemanje videospota. Lotili smo se ga povsem strokovno, tako kot vsake druge stvari v naših Renaultovskih življenjih. Ko sem v petek zapuščal garažo z vodjo snemanja sem v ceveh čutil navdušenje in seveda neznansko tremo. Ta se je do sobotnega jutra stopnjevala in je ob osmih prisopihala do vrhunca. Želel sem si, da bi se lahko razblinil v izpušni plin in izpuhtel proti nebu.

Dematerializacija pa žal ni bila mogoča, pogoltniti sem moral svoj plinski cmok in zapeljati proti množici ljudi, ki so že nestrpno čakali, da bodo na trak zapisali novo zgodbo. Tam je bil tudi band, pripravljen na upodobitev njihovega indie alterega. To me je pomirilo, rekel sem si: ”Le kako bi bilo lahko kaj nemogoče, če je vmešan rock’n'roll?” Motor je zabrnel, luči so se prižgale in akcija…

Prvi dan snemanja, se je ekipa neprestano borila z dežnimi kapljicami, vetrobranska stekla so brisali kot nori. Seveda zgolj zato, ker moram biti nadvse lep v svojem debitantskem videospotu. Na snemanje so pripeljali tudi petelina, zmagovalca nekega pomembnejšega vseslovenskega tekmovanja v petelinjih tekih. Sicer bi običajno na kaj takega gledal s posmehom, vendar me je povsem očarala lepota živali. Petelini, goske, golobi in podobna perjad, velikokrat nepremično postava na cesti in vzbuja privid mesne palačinke, zato nisem njihov največji ljubitelj, vendar ta petelin me je resnično očaral. Ne boste verjeli, natanko opoldne je celo zakikirikal in napovedal nov set. Abstraktovci so si povsem prisvojili mojo malenkost… po snemalnih lokacijah smo drveli, kot za stavo. Včasih me je za trenutek zaskrbelo, da smo malo blizu staremu Sabbu, auuuuu… vendar je šlo… mimo.

In kako je biti zvezda? Neverjetno naporno, okoli tebe se neprestano giblje množica ljudi, vsak s svojo neponovljivo funkcijo. Nekdo skrbi za osvetlitev, kar je še običajno, so pa na mestu tudi ljudje, ki skrbijo izključno za sendviče, domače živali in odeje. Spet drugi skrbijo za dežnik nad režiserjem, pomagajo pri lovljenju prej omenjenega petelina… Mimoidoča zijala so izvzeta, seveda pa se najdejo tudi brezbrižni padalci, ki s svojim motorjem brez dušilca zapeljejo v kader, brmmmm zakadijo kamero in smeje oddrvijo naprej. Seveda je treba vse skupaj ponoviti. Ljudje imajo zelo malo razumevanja za moje zvezdniške podvige, saj so med snemanjem vztrajno krilili z rokami ter potiskali svoje avtomobile v kader. Prepričani so, da morajo ravno v tem trenutku, zapeljati natanko pet metrov naprej, ja tam kjer je režiser… ja…

Skratka snemanje je zanimivo, polno improvizacije in presenečenj. Predvsem pa naporno. Po koncu snemanja na različnih lokacijah, sem se namenil na ogled snemanja pevke v studiu, vendar sem bil tako zelo utrujen, da sem se moral žrtvovati in preskočiti še to dogodivščino v imenu lepotnega spanca, saj me je čakal še en cel snemalni dan…