Za pest sončnih žarkov
Oktober 19th, 2007Bila je sobota. In čeprav sem natančno vedel, da so meteorologi napovedal dež, me je pogled skozi okno dotolkel. Padalo je kot iz škafa. V tistem mi je zabrnel telefon. Leila (organizatorka) mi je sporočila naj se pridružim ekipi, ki je vedrila v bližnjem lokalu. Kljub nalivu sem sedel na teraso lokala, pod dežnik, med žrtve protikadilskega zakona. Nataša (kostumografka) in Alja (maskerka) sta že s polno paro preoblikovali zaspane Abstraktovce, medtem ko je ostali del ekipe srkal kavo, grizljal sendviče in jutranje pomenkoval.
Deževno vzdušje je prekinila Leilina napoved, da bo zdaj zdaj prenehalo deževat. V tistem trenutku je bilo težko verjeti tej napovedi. Z Zujem (direktor fotografije) sva se stežka odpravila na prvo prizorišče med stanovanjske bloke na Ferentu. In ne boste verjeli ravno, ko sva določala prvo postavitev kamere je dež pričel jenjati in prav neverjetno, oblak se je odtrgal in prikazali so se prvi jutranji žarki. Bravo meteorologi oziroma pogumne spremlja sreča. V naslednjem trenutku smo že snemali prve kadre in Urban (basist) je med bloki neumorno tekal gor in dol. Pomislil sem, da bi me kakšen stari glasbeni maček ob tem že grdo gledal in se spraševal kaj mu je tega treba, da on je glasbenik ne igralec. Ko sta Urban in Matevž (rekviziter) spustila v nebo že več kot ducat balonov, smo postavili prizorišče za sceno »zaprta ulica«. Matevž je skrbno zbrisal vse kapljice s Twinga, da se je ta svetil in že smo natrpali v avto cel bend, luči, pa še kamero. Seveda smo se morali med vsem tem »inštaliranjem« poigrati z dodatki, ki jih ima Twingo. Mene je najbolj impresionirala velika steklena premična streha, ki že tako prostorni notranjosti daje še dodatni občutek velikosti. Med snemanjem scene se nam je pridružil Gallus Bartholomaeus, to je Šentjernejski petelin,ki je pričel na ves glas kikirikati tako, da smo na njegov račun dobili dodatne gledalce. Snemanje se je že preveselo preko polovice snemalnega dne, ko nam je zopet začel nagajati dež. Prestavili smo en prizor na naslednji dan in se premaknili v varno zavetje studia na Arkadeni v Trzinu. Takoj po kosilu je Matevž (rekviziter) že pridno napihoval balone in jih limal v balonsko gmoto, ki jo je gradil na zelenem ozadju. Ekipi se je pridružila Tina (pevka), ter Simon (vodja posrpodukcije) in Marcus (specialni efekti), ki sta začela povsod limat male zelene križce – trekerje, ki olajšajo delo v postprodukciji. Med postavljanjem scenografije smo stestirali nekaj možnih rešitev za svetlobo, ki jo Tina v spotu zajame iz sonca. Na koncu se je kot najboljša rešitev izkazala mala lučka na kabel, ki jo je skonstruiral Simon. Pričeli smo snemat pevski del in Tina se je izvrstno vživela v vlogo »petega elementa«. Pozno v večer smo si vrteli in prepevali »Letim nad oblaki…«.
Naslednje jutro nas je pred Križankami pričakalo lepo sončno vreme. Tekanje po ulicah je hitro prebudilo ekipo in nam pognalo kri po žilah. Ob desetih so »veseli ljudje« pričeli v kostumih plesat na trgu. Prizor je fascinirala mimoidoče turiste do te mere, da so neumorno fotografirali in bili ob tem absurdno smešni. Zlahka iztržili kak evro od turistov, vendar so se prepozno spomnili, da bi morali nastavit klobuk. Zu je rekel nekemu Italijanu, ki je že desetič fotografiral prizorišče: Ja, gospod, v tej hiši se je rodil Tito, Tito Hauptman, in Italijan, ki ni nič razumel se je samo smehljal in kimal: Tito, si. Naslednji dve uri je bil glavni igralec Twingo, saj smo snemali vožnje. Kamero in ekipo smo natovorili na »kameracar«, Abstrakt pa v Twingota. Ko je ura odbila štiri, je bil zadnji čas, da se odpravimo na zadnje prizorišče. Parkirni prostor, kjer pristane balonski oblak, se je svetlikalo v »Magic light-u«, lepi oranžni svetlobi popoldanskega sonca. Žal gledalci od te barvne terapije ne bodo imeli nič, ker je spot zamišljen črnobelo, a vseeno vam povem, da je bilo lepo. Sonce je hitro padalo in mi smo hiteli, da bi nam uspelo posneti vse zamišljene kadre. V takih trenutkih sem zelo srečen, da lahko delam z ekipo, ki se hitro in efektivno odziva na probleme in samoiniciativno ponuja rešitve. Adrenalin je šprical, srčki so nam bili hitro kot čričkom in ob zadnjih sončnih žarkih smo posneli zaključni kader spota.
3 komentarjev na “Za pest sončnih žarkov”
Komentiraj
You must be logged in to post a comment.

Oktober 19th, 2007 at 10:48 dopoldne
Bilo je nadvse zabavno in zanimivo, predvsem pa premikanje avta na zaprti ulici
April 12th, 2008 at 8:16 dopoldne
Ha dobra zgodbica …
April 12th, 2008 at 8:17 dopoldne
Samo kako se vam je dalo tako dolgo napisat.