Ne pomnim, da bi kdajkoli doslej tako napeto spremljal vremensko napoved kot minuli teden. Pripravljali smo se namreč na sestanek celotne prodajno-servisne mreže Renault, ki je bil seveda v Novem mestu, zibki Novega Twinga minuli petek. Delovni sestanek smo v veliki meri izkoristili tudi za predstavitev novega modela, ki bo že čez tri tedne v njihovih salonih, obenem pa so si tudi ogledali njegovo matično tovarno Revoz, ki je bila do nedavna tako rekoč hermetično zaprta za zunanje obiskovalce. Da, tudi zaprisežene koncesionarje Renault. Toda na ta del vreme ni moglo imeti prav veliko vpliva, saj je Revoz pod trdno streho.

Skrbelo nas je za zaključni del, saj smo načrtovali kosilo na grajskem dvorišču na Otočcu in še posebno presenečenje, ki bi ga dež povsem skvaril. Ko se je v četrtek zvečer nebo nad Ljubljano stemnilo in pošteno zjokalo, me je stisnilo pri srcu.Toda na ta del vreme ni moglo imeti prav veliko vpliva, saj je Revoz pod trdno streho. Skrbelo nas je za zaključni del, saj smo načrtovali kosilo na grajskem dvorišču na Otočcu in še posebno presenečenje, ki bi ga dež povsem skvaril. Ko se je v četrtek zvečer nebo nad Ljubljano stemnilo in pošteno zjokalo, me je stisnilo pri srcu. Stiska je trajala še v hladnem petkovem jutru, ko smo se peljali na Dolenjsko. No, na srečo so naši vremenarji postali dovolj zanesljivi, ali pa je tudi vreme naklonjeno našemu Twingu, saj je bil minuli petek sončen in prav lepo topel.

Načrtovano presenečenje na Otočcu je bil nihče drug kot Jurij Zrnec osebno, ki je z videom Jurija Garača in svojim celotnim nastopom na letošnjih Viktorjih požel splošno navdušenje tudi med Renaultovci. A tudi pričakovanje Jurija je bilo malo vremenarsko: bo, ne bo, ali pač bo. »Bo, čeprav je zelo zaseden in mi še ni čisto potrdil. Da bo držalo, ga bom kar sama pripeljala na Otočec,« je zatrdila direktorica agencije Luna. Kaj bo storil, da bo (spet) navdušil svoje občinstvo, pa je ostalo nedorečeno.

Mobi je krasna zadeva. Izvedel sem, da Jurij bo, saj so ravno krenili iz Ljubljane. Kasneje sem izvedel, da nekje na Otočcu že pijejo kavo. »Ali lahko zleze v prtljažnik Twinga,« je posredovala vprašanje Špela. Ne vem, kaj so jim dali v tisto kavo! Ne more, če pa že, mu dam steklenico šampanjca. Francoskega.

Pred prihodom smo mu zagotovili odpustek in oba zadnja sedeža v (Jurija, ne Godota) čakajočem skritem Twingu pomaknili naprej. Takrat mi je zadeva postala malo sumljiva, saj je bila nastala luknja že kar zajetna. Prišel je, nam stisnil roko in kar zlezel noter. Odslej zame ne bo ne g. Garač in ne dr. Muc, ampak kar lepo »Gumijasti mož«.

Ampak Juriju to ni bilo dovolj. Testno voznico iz Revoza, ki ga je pripeljala na grajsko dvorišče, je očitno zadnji hip nahecal, naj ga ne spusti ven, kot smo bili dogovorjeni, pa bomo že videli, kaj bo. Twingo je bil lep moder GT z zatemnjenimi šipami zadaj in vanj se je videlo toliko, kot na dno blejskega jezera opolnoči. Avto je obstal, voznica izstopila in molčala kot grob, Jurija pa ni hotelo biti od nikoder. Nazadnje ni preostalo drugega, kot da sem odprl vsa vrata in ga naposled razkril lepo zloženega v pločevinastem gnezdu. Kaj je govoril potem, naj ostane skrivnost, saj si njegove »glasbene« domislice zaslužijo še kakšno reprizo.

Sonce je sijalo, mize so bile obložene, ljudje nadvse židane volje (seveda, saj je bil petek). Jurij je ostal z nami do konca kosila, čeprav ga je še isti večer v Mali Drami čakala premiera. Pri receptorju Drame je bila zvečer tudi obljubljena ter pošteno izgubljena steklenica s poševno rdečo črto in ožičenim debelim čepom. O njegovi premieri še nisem zasledil žal besede, torej je tudi uspela. Komaj čakam njegov naslednji video na blogu. Menda bo mega. Itak.

Bojan P. - služba za komunikacije