Bila je sobota. In čeprav sem natančno vedel, da so meteorologi napovedal dež, me je pogled skozi okno dotolkel. Padalo je kot iz škafa. V tistem mi je zabrnel telefon. Leila (organizatorka) mi je sporočila naj se pridružim ekipi, ki je vedrila v bližnjem lokalu. Kljub nalivu sem sedel na teraso lokala, pod dežnik, med žrtve protikadilskega zakona. Nataša (kostumografka) in Alja (maskerka) sta že s polno paro preoblikovali zaspane Abstraktovce, medtem ko je ostali del ekipe srkal kavo, grizljal sendviče in jutranje pomenkoval.

Nadaljuj z branjem prispevka »